Kuhar z ekološko račjo kmetijo

Marca 2021 je RTV Slovenija v oddaji Zelena generacija predstavila Luka Koširja^[1]. Naslov je bil zgovoren. Kuharski mojster z ekološko račjo kmetijo^[1].

Košir ni kuhar, ki samo naroča sestavine. Na Griču so pri zelenjavi in sadju približno 80-odstotno samooskrbni^[1]. Načrtoval je še rejo krškopoljskih prašičev^[1].

Race iz družine

Posebna zgodba so race. Redi jih Koširjev tast, ki je bil prvi v Sloveniji z ekološkim certifikatom^[2]. To je bila prva certificirana ekološka račja kmetija v državi^[1].

Začeli so skromno. S petimi racami, nato jih je bilo deset^[1]. Race se prosto gibljejo, kmetijo pa obdajajo gozdovi in travniki^[1].

Zakaj race

Zakaj ravno race? Ker je reja perutnine v Sloveniji slabo razvita in je race težko dobiti^[1]. Košir pravi, da nam primanjkuje dobrih rejcev perutnine^[1].

Delo na polju mu da še nekaj. Bolje razume pridelovalce, s katerimi sodeluje. Sestavine po njegovem niso samoumevne, za njimi je veliko truda^[1].

Povezovalec

Košir je tudi most med kmeti in gosti. Sodeluje z mladima kmetoma, ki prosto redita krškopoljske prašiče in kunce^[1]. Njihovo meso in mesnine pridejo na krožnike Griča^[1].

Mladim svetuje, naj najdejo osebni izziv in nekaj, kar jih veseli. Gledati le na ekonomijo po njegovem ni dovolj^[1].

Od mrtve sezone ga rešuje shramba. Pridelke vlagajo, solijo, sušijo in fermentirajo, da imajo gostje okuse sezone tudi v hladnih mesecih^[2]. V gozdu nabira arome^[2].

Oddaja je pokazala tudi, kako izgleda dan na takšni kmetiji. Delo se začne zgodaj in se ne konča z zadnjim gostom. Živali je treba nahraniti vsak dan, tudi ko restavracija ne dela. Vrt ne pozna dopusta. Prav zato Košir tako ceni ljudi, ki to delo opravljajo vsak dan.

Takšna kuhinja zahteva več dela kot katera koli druga. A Košir je pokazal, da se splača. Gostje ne jedo le jedi, jedo zgodbo hriba, na katerem je nastala.