Otrok gostilne v Kungoti

Zgornja Kungota leži nedaleč od Maribora, med vinskimi cestami avstrijske Štajerske in Mariborskega Pohorja^[1]. Tam stoji hiša z dolgo zgodbo. Njena družinska tradicija sega v leto 1972^[1].

V tej hiši je odraščal Gregor Vračko. Rodil se je v gostinsko družino^[1]. Opisujejo ga kot radovednega in neukrotljivega otroka^[1].

Šola pri starših

Kuhanja se je najprej naučil pri starših^[2]. Pozneje je dobil tudi nekaj formalne kuharske izobrazbe^[2]. A pravi svoj slog pripisuje predvsem staršem^[2].

Kuhanje zanj nikoli ni bilo poslanstvo. Odraščal je z njim in počasi je postalo njegovo življenje^[1]. Šolanje ga je naučilo trdega dela in discipline^[1].

Po svetu

Potem je odšel. Kuhal je v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in ZDA^[2]. Med temi kuhinjami so bile tudi take s tremi Michelinovimi zvezdicami^[2].

Za vzornika navaja Marca Pierra Whita^[2]. Britanski kuhar je znan po trdi roki in natančnosti. Tudi Vračka danes opisujejo kot tehnično vešč in natančnega perfekcionista^[1].

Vrnitev domov

Ko se je vrnil, je prevzel gostilno staršev^[2]. Spremenil jo je v restavracijo vrhunske kulinarike^[2]. Ob njej je uredil še sosednjo stavbo s šestimi sobami za goste^[2].

Hiša Denk ima danes dve notranji jedilnici in pokrito teraso z razgledom na vrt^[1]. Notranjost krasijo les, tople barve in naravna svetloba^[1].

Brat v Mariboru

Gostinska kri teče tudi v bratu. David Vračko je prav tako vrhunski kuhar in dela v restavraciji Mak v središču Maribora^[2]. Kuhinja je pri Vračkovih družinska zadeva.

Izkušnje iz tujine so mu dale pogum. Videl je, kako delajo največji, in vedel, da lahko podobno raven doseže tudi doma. Ni mu bilo treba ostati v velikem mestu. Svojo kuhinjo je lahko zgradil tam, kjer je bila vedno njegova družina.

Otrok, ki je tekal med mizami v Kungoti, je tako zaokrožil krog. Svet je prinesel domov, na isto mesto, kjer je vse začel.